Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Letalnica v Planici bo čez dve leti obiskovalce pričakala v prenovljeni podobi, smučarski skakalci pa bodo lahko na njej dosegali nove rekordne daljave. O tem, kakšna je časovnica projekta, kakšne izboljšave lahko pričakujemo in kakšna je prihodnost slovenskega športnega zaklada, je za Sportklub spregovoril Jelko Gros.
Z novim svetovnim rekordom, ki ga je na finalu svetovnega pokala letošnjega marca na letalnici bratov Gorišek postavil Domen Prevc, je Planica znova postala nesporna kraljica smučarskih poletov. Slovenski skakalec je tedaj poletel kar 254,5 metra, ob pogledu na mesto pristanka pa je tudi laikom postalo jasno, da brez nadaljnjih povečav naprave novih mejnikov na varen način ni več mogoče dosegati.
A če je pretekla rekordna znamka, pod katero se je leta 2017 v Vikersundu podpisal Avstrijec Stefan Kraft, zdržala sedem let, bo nova bržkone presežena mnogo prej. Mednarodna smučarska zveza je namreč že junija prižgala zeleno luč za tako želeno povečanje letalnice v dolini pod Poncami.
Jeseni razpis, po finalu 2027 pričetek del
Ker se je odločitev pričakovala že nekaj časa, je vodja planiškega centra Jelko Gros skupaj s sodelavci in pomočjo Sebastjana Goriška že pred leti pripravil načrt povečave, posledično pa je že 19. oktobra soglasje projektu dala tudi vlada.
“Zavod za šport je že lani dal pobudo, da v kolikor bo prišlo do sprememb, da skrbniki nacionalnega zaklada, kar Planica na nek način je, takoj opozorimo, kaj je treba narediti. Prav tako smo imeli to zapisano v svojem letnem načrtu. V trenutku, ko se je vedelo, da bo povečava dovoljena, smo skupaj z ministrstvom za gospodarstvo s pobudo odšli na vlado s in pridobili soglasje,” je hiter odziv običajno počasnih vladnih mlinov pokomentiral Gros.
Manj kot tri tedne pozneje je Zavod RS za šport Planica preko javnega razpisa že izbral projektanta za načrtovano rekonstrukcijo, ki jo je zaupal ljubljanskemu Studiu abiro. In čeprav se zdi, da se stvari premikajo hitro, pa bo treba pred začetkom del na samem prizorišču postoriti še marsikaj.
“Najprej moramo aprila v Pragi za komite za objekte pri Mednarodni smučarski zvezi pripraviti krivuljo leta in obliko skakalnice glede na spoznanja, ki jih imamo, oni pa morajo to potrditi. Vzporedno pripravljamo tudi dokumentacijo in v kolikor bo potrebna presoja vpliva na okolje, soglasje za gradbeno dovoljenje. Vseeno računamo, da gradbeno dovoljenje dobimo do konca prihodnjega poletja. Jeseni gremo nato v razpis za gradnjo, takoj po zaključku finala pa z gradnjo tudi pričnemo,” je časovnico prenove predstavil Gros.
Od stopnic, do ograj, elektrike in zasneževanja
Čeprav je po besedah Tržičana še nekoliko prezgodaj, da bi razkril, kaj vse bodo dela na napravi vključevala, pa je že zdaj jasno, da bo treba za večje daljave prilagoditi hrbtišče in obnoviti nekatero infrastrukturo.
“Od stopnic, do ograj, elektrike in zasneževanja,” je našteval Gros. “Skoraj zagotovo bo prenova vključevala tudi poglobitev hudournika. Tudi mizo nameravamo pomakniti za nekaj metrov nazaj, vendar za zdaj obstaja le predlog, saj glede tega še nismo povsem usklajeni. To pomeni, da nam na hrbtišču ne bo treba nasipati material, temveč ga bomo le odstranili. Cilj je namreč, da letalnico dobimo v teren in da ne štrli pretirano ven, saj bi lahko imeli težave z vetrno zaščito, ki pa jo bomo do neke mere vseeno morali prilagoditi,” je bil izčrpen sogovornik.
Koliko materiala bo treba umakniti z letalnice, še ni znano, saj imajo zaenkrat napravljeno le idejno rešitev. “Najprej moramo stvari predebatirati in nato z znanostjo preveriti, da se zadeve zares lotimo premišljeno,” je poudaril 64-letnik.
Zabresti v črno luknjo, ni smiselno
Če se bodo stvari odvile po željah Grosa in sodelavcev, bo prenova zaključena do 30. oktobra leta 2027, država pa bo zanjo odštela več kot 2,6 milijona evrov. Sredstva bo zagotovilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, in sicer 50.000 evrov letos, 111.000 evrov v prihodnjem letu in 2.527.500 evrov leta 2027. Kako bomo stvari reševali v primeru podražitev, bodo po besedah Grosa videli sproti.
“Če gledamo striktno zakon o javnih naročilih, imamo razpoložljiva sredstva in znotraj le teh bomo poskušali graditi. Tudi zato bomo dovolj zgodaj začeli z razpisom, da ga bomo lahko ponovili. Če bodo ponudbe višje od načrtovanih, bomo razmislili, ali se bomo sploh lotili povečanja. Zabresti v črno luknjo in zaradi tega potopiti center, ni smiselno,” je dal jasno vedeti vodja planiškega centra.
Ko bo prenova zaključena, bo letalnici sicer omogočala polete tudi do 270 metrov, še vedno pa bo mogoča tudi še ena dodatna petmetrska povečava. Nato pa bo treba zalet že podreti in ga narediti na novo. Podobno kot že ob zadnji prenovi. “Če se ne motim, je tedaj obnova stala okoli štiri ali pet milijonov evrov,” je poudaril Gros in presenetil z informacijo, da v dolini svetovnih prvakov že razmišljajo tudi desetletje in več v prihodnost, saj ni izključena niti izgradnja povsem nove velikanke.
“Če bi gradili na novi lokaciji, je treba računati, da bi to stalo okoli 15 milijonov evrov. Lokacijo že imamo izbrano. Ravno tako v Planici. Kar blizu, a ne več na zdajšnji lokaciji,” je še pristavil eden največjih poznavalcev smučarskih skokov pri nas.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje